Zavrženo hrano plačamo vsaj trikrat. Ne mečmo hrane stran!

Od marca do oktobra 2017 je v Splošni bolnišnici Novo mesto potekal pilotni projekt Ne meč'mo hrane stran! Ekologi brez meja so preučevali sistem ravnanja s hrano in opravili posnetek stanja. En dan so ugotavljali kje in kako nastaja zavržena hrana in tehtali tako pripravljene jedi kot vso nezaužito hrano. Tako smo v bolnišnici prvič dobili celosten vpogled v usodo hrane, v vrsto ostankov hrane in prioritetna področja na katerih v bodoče lahko ukrepamo. Dobili smo tudi vpogled v količino zaužite hrane in razloge za nezaužito hrano pri bolniku.

Ključne ugotovitve pilotnega projekta v bolnišnici:

• nedotaknjene hrane, ostankov obrokov in ostankov priprav je skupaj 36,4 % od vse pripravljene hrane
• strošek zavržene hrane na en obrok znaša 46 centov (brez stroškov napitkov in dela
• pogost vzrok za nedotaknjeno postreženo hrano je odsotnost bolnika v času obroka zaradi pregledov
• 5 % obrokov dnevno je nedotaknjenih, kar znaša 13.500 nedotaknjenih obrokov letno
• dve petini obrokov sta bili zaužiti polovično ali manj
• največkrat se zavržejo juhe, sadje in solate.

Ugotovljeno je bilo, da je pogost vzrok za nedotaknjeno postreženo hrano slaba organizacija dela, kjer je najlažje ukrepati. Pogosto so bolniki hrano zavračali tudi zaradi slabega okusa oziroma ker je bila po njihovem mnenju brez njega, na čemer bo potrebno ukrepati. Poseben izziv pa predstavlja ugotovitev, da je kar dve petini obrokov zaužitih polovično ali celo slabše. Za ta del nezaužite hrane, ki se v obliki ostankov vrne na pladnjih, še iščemo razloge in tudi načine, kako količino zmanjšati.
 
Zavrženo hrano plačamo vsaj trikrat, in sicer najprej, ko jo nabavimo in pripravimo, nato ko odvažamo ostanke ter kot zadnje takrat, ko so bolniki slabše prehranjeni, kar vodi v slabše izide osnovnega zdravljenja. Pri bolniku tudi nastaja največ ostankov hrane.

Mnoge ukrepe za zmanjšanje ostankov hrane že imamo integrirane v obstoječi sistem kakovosti, za fokusiranje na bolnike pa potrebujemo tudi sistemske rešitve; npr. zaposlitve kadrov ki se bodo ukvarjali s prehransko obravnavo bolnikov polni delovni čas (dietetike ter za področje klinične prehrane spec. zdravnike in medicinske sestre).

Tudi v bodoče bodo potrebni ukrepi za racionalnejše naročanje diet, tako na organizacijskem kot strokovnem nivoju. Zaželeno je, da bi vse bolnišnice v Slovenije imele enako vsebino in poimenovanje terapevtskih diet.

Pomembno je, da vemo katero področje je naša prioriteta: ali zgolj zmanjšanje ostankov hrane ali izboljšati kakovost zdravstvene oskrbe z dobro prehranjenostjo bolnikov. Idealen ukrep je zagotavlja oboje, kar naložba v prehranske obravnave je.

Rezultati so bili predstavljeni v torek, 24. oktobra 2017 na okrogli mizi Ekologov brez meja. Tehtna diskusija je odprla številne izzive, s katerimi se soočamo na tem področju, pa tudi možne rešitve. Povzetki vseh govorcev na okrogli mizi so zbrani dokumentu dostopnem na http://ebm.si/m/NMHS_okrogla_miza_zakljucki.pdf

Ostale vidnejše medijske objave:

Predavanja na okrogli mizi - live video: https://www.youtube.com/watch?v=tLSi1fFOjD8
Radio Slovenija 1: https://www.rtvslo.si/slovenija/v-vsaki-bolnisnici-na-leto-ostane-skoraj-700-vozickov-nedotaknjene-hrane/436057
MMC: http://www.rtvslo.si/slovenija/v-vsaki-bolnisnici-na-leto-ostane-skoraj-700-vozickov-nedotaknjene-hrane/436057
Delo: http://www.times.si/slovenija/v-dveh-javnih-zavodih-ostane-za-letalo-in-stiri-slone-hrane--9bc492f8ebf59e0610d8dc93a1f1a57cdc647513.html
24ur.com: http://www.24ur.com/cas-za-zemljo/bolnisnice-letno-zavrzejo-za-vsaj-5-700-ton-hrane-domovi-za-starejse-pa-vsaj-3-060-ton-hrane.html
Večer: https://www.vecer.com/ko-juhe-solate-sadje-vsakodnevno-romajo-v-kos-6335500
STA: https://www.sta.si/2443077/za-manj-zavrzene-hrane-nujne-sistemske-resitve
 
 
NAZAJ