1. december, svetovni dan boja proti aidsu, obeležujemo od leta 1988, ko ga je Svetovna zdravstvena organizacija prvič razglasila. Pri soočanju s pandemijo aidsa ima posebno mesto, saj predstavlja priložnost za mobilizacijo vseh preventivnih prizadevanj na svetu za uresničitev skupnega cilja, odpravo aidsa do leta 2030. Ta prizadevanja je dodatno ogrozila pandemija covida-19, ki je okrnila aktivnosti preventive in zdravljenja.
Svetovni dan aidsa prinaša sporočilo upanja, strpnosti, solidarnosti in razumevanja te bolezni. Letos se zaključuje petletna kampanja pod geslom »Držimo obljubo, ustavimo aids,« zato bodo aktivnosti osredotočene na čim boljšo komunikacijo, povečanje pretoka informacij in izkušenj ter vzpostavitev vzdušja socialne tolerance za odpravo neenakosti pri dostopu do preventive in zdravljenja.
Kaj je AIDS?
AIDS (Acquired Immune Deficiency Syndrome) ali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti je napredovala oblika okužbe, ki jo povzroči virus človeške imunske pomanjkljivosti ali na kratko HIV (Human Immunodeficiency Virus). Klasični potek okužbe s virusom HIV ima več obdobji: obdobje mrka, akutni retrovirusni sindrom, klinično mirno obdobje, napredovanje v aids in aids.
Potek okužbe
Obdobje mrka nastane takoj po vnosu virusa v telo in traja kakšen teden. V tem času z nobeno virološko metodo ni mogoče dokazati okužbe, prav tako ne more priti do prenosa okužbe na drugo osebo. Nato se začne virus hitro razmnoževati, a imunski sistem v tem času še ne uspe razviti imunskega odgovora na okužbo. Za razmnoževanje virus HIV izkorišča specifične in izredno pomembne celice našega imunskega odziva (T celice pomagalke), kar povzroči nepopravljivo škodo, saj za vedno izgine kar do 80% teh celic v telesu, zato imajo osebe, okužene s HIV-om, veliko slabši imunski sistem. Razmnoževanje virusa se eksponentno veča, razseli se po celem telesu, 3 do 6 tednov za okužbo pa pride do akutnega retrovirusnega sindroma, ki je v resnici posledica imunskega odziva na okužbo.
V fazi klinično mirnega obdobja pride do ravnotežja med koncentracijo virusa in celic imunskega sistema. V tem obdobju so bolniki brez znakov, a kljub temu bolezen napreduje. Imunski sistem vedno bolj propada in razvije se končna oblika, aids. Osebe z aidsom so veliko bolj izpostavljene resnejšim potekom okužb, ki pri normalnem imunskem sistemu ne bi povzročile znakov ali pa bi bili ti blagi. Smrt navadno nastopi ravno zaradi zapletov okužb.
Znaki bolezni
Okužena oseba največkrat niti ne opazi, da je bolna. Celo več let nima nobenih bolezenskih težav, čeprav je prenašalec virusa HIV. Včasih se pojavi povišana temperatura, zmanjša se apetit, človek izgublja kilograme, pojavijo se lahko izpuščaji, razjede ...
Kako se virus prenaša?
Virus HIV se prenaša preko neposrednega stika sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV (npr. kri, sperma, nožnični izcedek, predsemenska tekočina in materino mleko). Do okužbe najpogosteje pride pri spolnih odnosih (analnih, vaginalnih ali oralnih), pri stiku z okuženo krvjo – transfuziji krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel in prenosu z okužene matere na otroka med nosečnostjo, med porodom ali med dojenjem. Virus se ne prenaša s kihanjem, kašljanjem, dotiki, poljubljanjem ali objemanjem.
Ozaveščanje in preprečevanje bolezni
Samo z znanjem lahko spodbujamo odgovorno spolno vedenje ter poskrbimo za svoje zdravje. Nujno je treba poskrbeti za ozaveščanje ljudi o spolno prenosljivih boleznih ter o temi, ki je ponekod še vedno tabu, čim več govoriti. Z varnim spolnim odnosom preprečimo prenos okužbe, zato strokovnjaki svetujejo uporabo kondomov pri spolnih odnosih in preprečevanje uporabe pribora za injiciranje, ki je bil v stiku s krvjo nekoga drugega.
Po podatkih NIJZ približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV, ne ve za svojo okužbo in približno vsak drugi zanjo izve pozno. Nekateri podatki kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, da naj bi bilo na svetu z virusom okuženih kar 35 milijonov ljudi, okoli 39 milijonov jih je že umrlo. Glavni vzroki so predvsem nezaščiteni spolni odnosi in zloraba mamil. V Sloveniji je bilo v letu 2020 na NIJZ zabeleženih 28 novih diagnoz okužbe s HIV (6 žensk in 22 moških), kar je najmanj v zadnjih 10 letih, 5 osebam so diagnosticirali aids. Ocenjuje se, da v Sloveniji živi 1.000 oseb z virusom HIV, od katerih jih petina ne ve za okužbo.
Najbolj učinkovit ukrep za zajezitev širjenja virusa HIV je zgodnje testiranje in takojšnje zdravljenje. S tem se posameznikom omogoča kakovostno življenje, hkrati pa se zavre razmnoževanje virusa do nezaznavnosti, ko oseba ni več kužna.
Zaradi epidemije covida 19 je testiranje trenutno okrnjeno. Na splošno pa velja, da je anonimno testiranje za imetnike zdravstvenega zavarovanja brezplačno omogočeno pri izbranem osebnem zdravniku splošne medicine, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in na DIC Legebitra. Samoplačniško testiranje (stane okoli 15 evrov) izvajajo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.
V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV pozitivno osebo je v obdobju 72 ur možna zaščita z zdravili. Obstaja tudi zaščita pred izpostavitvijo, torej ko neokužena oseba zaščitno prejema nekaj zdravil, ki jih sicer uporabljajo za zdravljenje.
Zdravljenje bolezni
Okužba s HIV je neozdravljiva, a jo lahko dobro obvladamo in napredovanje v resnejše obolenje preprečimo. Z ustrezno in predvsem pravočasno terapijo lahko bolniki dočakajo skoraj normalno življenjsko dobo, hkrati pa dober nadzor okužbe omogoča kakovostno življenje. Zdravila, ki bi omogočalo popolno ozdravitev, še ni na voljo.
Rdeča pentlja-simbol boja proti AIDS
Vir: https://ssum.um.si/2020/12/1-december-svetovni-dan-boja-proti-aidsu 3/https://www.bogastvozdravja.si/zdravje-in-lepota/zdravo-zivljenje/829-danes-je-svetovni-dan-boja-proti-aids-u
https://www.posavskiobzornik.si/novice/1-december-dan-boja-proti-aidsu
