Splošna bolnišnica Novo mesto je danes obeležila
10. obletnico delovanja Urgentnega centra, ki je v desetletju delovanja postal osrednji sistem nujne medicinske pomoči v jugovzhodni Sloveniji ter ena najbolj obremenjenih in hkrati organizacijsko stabilnih urgentnih enot v državi.
V desetih letih so v urgentnem centru obravnavali 700.000 pacientov. Leta 2025 so zabeležili rekordnih 75.000 obravnav oziroma več kot 200 pacientov dnevno. Največja obremenitev centra je praviloma ob ponedeljkih. To je povprečje, so pa dnevi, ko obišče urgentni center tudi do 270 pacientov.
Urgentni center SB Novo mesto je vrata odprl pred 10 leti kot del nacionalne mreže urgentnih centrov. Že ob odprtju je predstavljal pomemben organizacijski in strokovni preskok za regijo, saj je na enem mestu povezal urgentno internistično in kirurško dejavnost, prehospitalno dejavnost, sodobno triažo po Manchesterskem protokolu ter neposredno povezavo z radiološko diagnostiko in bolnišničnimi oddelki. Center obsega približno 4.000 kvadratnih metrov površin, vključuje ambulante za hitre preglede, internistične in kirurške urgence, reanimacijski prostor, opazovalnico za paciente, mavčarno, urgentno diagnostiko ter spremljajočo infrastrukturo za neprekinjeno 24-urno oskrbo pacientov.
Direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto doc. dr. Milena Kramar Zupan je v nagovoru poudarila, da urgentni center danes predstavlja enega najpomembnejših sistemov zdravstvene varnosti v regiji.
»Urgentni center je v desetih letih postal prostor, kjer se vsak dan srečujejo strokovnost, hitrost odločanja, organiziranost in predvsem izjemna predanost zaposlenih. Vsi skupaj se zavedamo, da številke same po sebi ne povedo dovolj – za njimi so ljudje, njihove stiske in številne zgodbe, v katerih so zaposleni urgentnega centra pogosto odigrali ključno vlogo,« je poudarila direktorica SB Novo mesto.
Predstojnik Urgentnega centra SB Novo mesto Bojan Kostić je izpostavil, da se je urgentna medicina v zadnjem desetletju močno spremenila.
»Danes obravnavamo bistveno več pacientov kot pred desetimi leti, hkrati pa so primeri pogosto zahtevnejši in kompleksnejši. Delovanje urgentnega centra temelji na zelo dobro organiziranem sistemu in predvsem na ljudeh – na stabilni, izkušeni in strokovno usposobljeni ekipi, ki zna delovati tudi v najzahtevnejših situacijah,« je povedal dr. Kostić.
Župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni je ob jubileju poudaril, da urgentni center predstavlja eno najpomembnejših javnih institucij v regiji.
»Urgentni center SB Novo mesto je v desetih letih postal mnogo več kot zgolj zdravstvena infrastruktura. Postal je simbol razvoja regije, strokovnosti in občutka varnosti ljudi. Novo mesto in širša regija sta lahko ponosna na ljudi, ki tukaj vsak dan opravljajo izjemno odgovorno delo,« je poudaril Macedoni.
Ob jubileju je v bolnišnici potekala tudi okrogla miza o stanju in prihodnosti urgentne medicine ter javnega zdravstva v jugovzhodni Sloveniji, na kateri so sodelovali predstavniki zdravstva, države, uporabnikov zdravstvenega sistema in lokalnega okolja.
Direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto Alenka Simonič je poudarila, da je prav dobro sodelovanje med ustanovami eden ključnih razlogov, da zdravstveni sistem v regiji deluje relativno povezano in stabilno.
»Urgentni center ne more delovati ločeno od primarne ravni zdravstva in obratno. Samo dobro sodelovanje med zdravstvenim domom, bolnišnico, reševalnimi ekipami in drugimi deležniki omogoča, da pacienti dobijo hitro in ustrezno pomoč,« je poudarila Simoničeva.
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje Denis Kordež je ob jubileju poudaril pomen močnih regionalnih bolnišnic in urgentnih centrov tudi izven največjih urbanih središč.
»Novomeški urgentni center je primer, da lahko regionalna zdravstvena ustanova razvije zelo kakovosten in učinkovit sistem urgentne medicine. Prav takšni centri bodo tudi v prihodnje eden ključnih stebrov slovenskega javnega zdravstva,« je povedal Kordež.
Direktorica Območne enote Novo mesto Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar je opozorila, da zdravstveni sistem v prihodnjih letih čakajo veliki organizacijski izzivi.
»Staranje prebivalstva in povečane potrebe po zdravstvenih storitvah bodo močno vplivali tudi na urgentno medicino. Zato bo izjemno pomembno, da ohranimo dobro organizirane regionalne zdravstvene sisteme in medinstitucionalno sodelovanje,« je poudarila Mlakarjeva.
Zastopnica pacientovih pravic za JV Slovenijo Marjeta Vesel Valentinčič je izpostavila pomen odnosa do pacientov in občutka varnosti.
»Za ljudi je izjemno pomembno, da ob prihodu v urgentni center dobijo občutek, da so slišani, razumljeni in varni. Prav odnos in komunikacija pogosto pomembno vplivata na zaupanje ljudi v zdravstveni sistem,« je poudarila.
Predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Dolenjske in Bele krajine Cirila Surina Zajc je opozorila, da je dostopnost nujne medicinske pomoči posebej pomembna za starejše prebivalce regije.
»Starejšim ljudem veliko pomeni že občutek, da imajo v bližini kakovosten in stabilen urgentni center. To ni samo vprašanje zdravstva, ampak tudi občutka varnosti in dostojanstva ljudi,« je povedala.
Tudi ob tej priložnosti pa so govorci izpostavili tudi potrebo po nadaljnjem razvoju infrastrukture urgentne medicine v regiji, predvsem po izgradnji helioporta ob Urgentnem centru SB Novo mesto. O tem vprašanju so v zadnjih letih večkrat poročali tudi slovenski mediji, saj jugovzhodna Slovenija kljub velikosti regije in pomembni vlogi novomeške bolnišnice še vedno nima ustrezno urejene infrastrukture za helikoptersko nujno medicinsko pomoč neposredno ob bolnišnici.
»Če želimo urgentno medicino razvijati tudi v prihodnje, moramo poleg kadrov in organizacije zagotoviti tudi ustrezno infrastrukturo. Helioport za SB Novo mesto ni vprašanje prestiža, ampak pomemben del sistema, ki lahko v kritičnih trenutkih odloča o hitrosti obravnave in življenju pacientov,« je poudarila direktorica bolnišnice doc. dr. Milena Kramar Zupan.
Dogodek, ki se ga je udeležilo veliko predstavnikov lokalnih skupnosti, zdravstvenih ustanov, društev bolnikov in drugih organizacij, pa so popestrile tudi Zgodbe z urgence, kratki video posnetki, v katerih so zaposleni skozi osebne izkušnje predstavili človeško plat urgentne medicine in vsakodnevne situacije, ki pogosto ostanejo skrite za statistiko in številkami.
