21. septembra obeležujemo
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, ki se kaže kot skupek simptomov slabšanja spomina, spremljajo pa jo tudi različne kognitivne motnje: otežena komunikacija in govor, slabša koncentracija, težave pri prepoznavanju predmetov in njihove uporabe, spremenjeno in nepredvidljivo vedenje, zmedenost in zbeganost (tudi v domačem okolju).
Je napredujoča možganska bolezen, ki se začne z blagimi znaki. Svarilni znaki (spremembe), ki sporočajo, da se z osebo nekaj dogaja, ponavadi trajajo leto ali dve, preden oseba obišče zdravnika in prejme diagnozo. Začetne znake Alzheimerjeve bolezni se namreč zlahka spregleda, saj začetki spominjajo na normalno starostno pozabljivost in upočasnjeno delovanje osebe.
Oseba se v začetku bolezeni zaveda, kako izginjajo njene spretnosti, opazi svoje pozabljivosti in napake, ki jih stori pri vsakodnevnih opravilih (znana rutina). Začetne znake oseba večkrat prikriva pred svojci, ali pa svoje napake, opazne spremembe, opravičuje z izgovori (utrujenost, starost, glavobol). Strah pred tem, kaj se z osebo dogaja in kam spremembe vodijo, je tisto, kar osebo vodi v prikrivanje bolezni in skrivanje težav pred svojci. Izredno pomembno je, da smo osebi z Alzheimerjevo boleznijo v oporo, da sprejmemo bolezen in se osebe ne sramujemo.
Vsaka oseba doživlja in kaže Alzheimerjevo bolezen malo drugače, odvisno predvsem od njene starosti, zdravstvenega / fizičnega stanja, osebnosti, naravnanosti do življenja (optimist, pesimist), življenjskih bolečin (težkih preizkušenj) in okolja v katerem živi (odnosi med družinskimi člani, sorodstvene vezi). Staramo se tako, kot smo živeli – vsak se stara na svoj način.
Več informacij najdete na spletni strani
Spominčica.
