16. november - Svetovni dan razjede zaradi pritiska (RZP)
Razjede zaradi pritiska (RZP) ali preležanine so velik problem sodobne družbe. Mednarodni klasifikaciji NPUAP in EPUAP RZP opisujeta kot neugoden izid zdravljenja pacienta s številnimi dejavniki tveganja. RZP lahko ogrozijo pacientovo zdravstveno stanje, povzročijo dodatno škodo, trpljenje, podaljšajo hospitalizacijo in zmanjšajo kakovost življenja, njihovo zdravljenje predstavlja za zdravstveni sistem veliko finančno breme, za paciente pa imajo tudi socialne posledice (odsotnost z delovnega mesta, zmanjšano samopodobo, socialno izolacijo).
Kaj so RZP?
RZP so poškodbe kože in spodaj ležečega tkiva, ki nastanejo zaradi zmanjšane prekrvavitve ob dolgotrajnem neprekinjenem pritisku na posamezne dele telesa, ob delovanju strižnih sil ali trenj. Rizična skupina so predvsem starejši, osebe, ki imajo okvarjen občutek za dotik in bolečino, nepokretni in oslabeli, doma, v bolnišnicah in domovih za starejše, ki večino časa preživijo v ležečem ali sedečem položaju.
Za poškodbe kože in podkožnih tkiv so med najbolj izpostavljenimi deli telesa križnica, peti, boki, komolci, zatilje in lopatici, razjede pa lahko nastanejo tudi na drugih delih telesa, zlasti pri dolgotrajni uporabi različnih ortopedskih pripomočkov (opornic, ortoz…). Velik dejavnih tveganja je stanje kože (vlažna koža zaradi uhajanja urina in znojenja, spremenjena struktura kože zaradi starosti in zdravil). Pri ljudeh z visoko rizičnostjo lahko do prvih sprememb kože pride že v nekaj urah. V zgodnji fazi se preležanine ne zdijo resna težava, zato jo posamezniki dostikrat podcenjujejo. Vendar lahko preležanine zelo hitro napredujejo in že v nekaj dneh resno ogrožajo obolelega. Zaradi dolgotrajnega neprekinjenega pritiska se na koži najprej pojavi rdečina, ki lahko ob razbremenitvi izgine, nastala poškodba pa se lahko stopnjuje do mehurja, odrgnine ali celo do globoke razjede, ki ne poškoduje le kože, ampak tudi mišice in celo sklepe.
Preprečevanje RZP
Za preprečevanje nastanka razjed je pomembna izobraženost vseh zaposlenih v zdravstvenem varstvu, pa tudi zdravstvena vzgoja pacienta in njegovih svojcev. Če je dobro poučen o nastanku RZP, lahko pacient z različnimi aktivnostmi sam prepreči njen nastanek ali pa zdravstveno osebje oz. svojce pravočasno opozori na potreben preventivni ukrep. Preventiva in oskrba razjed sta timsko delo, v katero so poleg medicinskih sester vključeni zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, dietetiki in socialni delavci.
Veliko sprememb na koži nastane doma, zato je pomembno, da znajo in začnejo svojci sami preprečevati nastanek RZP. Sodelovanje svojcev pri preprečevanju je dobrodošlo tudi med bivanjem bolnika v domu ali bolnišnici. Pri tem je pomembno vedeti, kateri so ključni koraki preprečevanja:
- redno pregledovenje kože in takojšnje ukrepanje, če se pojavijo spremembe na koži (rdečine, odrgnine, otekline, suhe lise, razpoke);
- pogosta menjava položaja telesa (vsaki dve uri) v bolniški postelji;
- uporaba pripomočkov za razbremenitev pritiskov (blazine, opetniki, komolčniki);
- skrb za čisto in suho kožo, predvsem pri inkontinenci;
- skrb za čisto in suho osebno in posteljno perilo, brez gub. Bolnik naj ne sedi ali leži na trdih predmetih (tujki v postelji, urinski kateter, infuzijske cevke);
- uravnotežena prehrana in zadostna količina tekočin;
- skrb za bolnikovo gibanje (glede na zdravstveno stanje).
Nastanek RZP med zdravljenjem v bolnišnici je kazalnik kakovosti na področju zdravstvene nege, ki ga je potrebno meriti in na podlagi prevalenčnih študij izdelati ukrepe za zmanjšanje števila RZP. Zaradi podaljšane življenjske dobe prebivalstva in številnih pridruženih bolezni pacientov je tveganje za nastanek RZP vedno večje.
NAZAJ
