16. november: Svetovni dan poškodbe zaradi pritiska

16. novembra obeležujemo Svetovni dan poškodbe zaradi pritiska. Poškodba zaradi pritiska (PZP) je lokalizirana poškodba kože in/ali spodaj ležečih tkiv, ki nastane zaradi pritiska, strižnih sil in trenja ali pa s kombinacijo več dejavnikov tveganja. PZP nastane na mestih povečanega pritiska okolice na tkivo, kar povzroči zmanjšan ali prekinjen lokalni krvni pretok.
 
Pojav strižne sile se pojavi ob nepravilnem polsedečem ali sedečem položaju pacienta, ki drsi po podlagi proti vznožju. Sila drsenja se prenaša na križno kost in na njo vezane strukture, ob tem pa ostajata koža in podkožno tkivo na istem mestu. Sila, ki nastane v tkivu, ležečem med kostjo in kožo, tkivo stiska in nateza. Prekrvavljenost se zmanjša, nekatere kapilare se pretrgajo ali stisnejo, nastane ishemija in kasnejša nekroza globlje ležečih tkiv. Spremembe na koži se opazijo kasneje. Trenje najpogosteje opažamo ob nepravilnem nameščanju pacienta, hitrem premikanju s potegi ter nepravilnem nameščanju posteljne posode. V skupino zunanjih dejavnikov za nastanek PZP spadajo še nepravilni položaji pacientovega telesa v postelji, neprimerna oblačila in pomanjkljiva higiena kože.
 
PZP je nacionalno in mednarodno priznana kot neugoden izid zdravljenja in sodi med pet najbolj pogostih vzrokov, ki povzročajo dodatno škodo pacientu. Zaradi podaljšane življenjske dobe je tveganje za nastanek PZP vse večji, zato mora biti preprečevanje nastanka PZP prednostna naloga in vsakodnevna skrb izvajalcev zdravstvene nege. PZP je ena od neprijetnih zapletov, ki nastane posebno pogosto pri tako imenovanih rizičnih skupinah ljudi, ki se trajno ali daljše časovno obdobje ne morejo gibati zaradi bolezni ali poškodbe. PZP pomembo zmanjšuje uspešnost njihove rehabilitacije. PZP vpliva na vse domene kakovosti življenja pacienta. Prav tako povečuje obolevnost za drugimi boleznimi in lahko privede do resnih zapletov.
 
PZP je indikator kakovosti zdravstvene nege. Medicinske sestre in ostali zdravstveni delavci se morajo zavedati možnih dejavnikov tveganja in razvijati primerne preventivne strategije.