14. NOVEMBER – SVETOVNI DAN SLADKORNE BOLEZNI
V spomin na rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je s svojim asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin in za ta dosežek leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino, vsako leto 14. novembra obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. Podporo vsem aktivnostim, usmerjenim v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni, ponazarja modri krog.
Podatki, ki nas morajo skrbeti
Zaradi svoje pogostosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic prestavlja za vse nas sladkorna bolezen velik zdravstveni problem ter izziv.
Zveza društev diabetikov Slovenije je na svoji spletni strani objavila zaskrbljujoče podatke, da ima vsak deseti Slovenec sladkorno bolezen. Rezultati raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje NIJZ kažejo, da je imelo leta 2019 v populaciji Slovencev, starejših od 18 let, 8,1 % ali 132.000 oseb potrjeno sladkorno bolezen. Poleg njih je v Sloveniji še dodatnih 79 tisoč oseb, pri katerih bolezen še ni bila odkrita. Istega leta je bilo v Sloveniji 43,5 % vseh smrti v starostni skupini pod 60 let povezanih s sladkorno boleznijo, s čimer se umeščamo v sam evropski vrh. Na svetu je bilo 463 milijonov oseb s sladkorno boleznijo, po napovedih pa jih bo do leta 2045 kar 700 milijonov.
Epidemija covid -19 je še posebej razkrila, kako pomembno je, da osebe s sladkorno boleznijo dosledno upoštevajo navodila zdravnika in ustrezno vodijo sladkorno bolezen. Zavedati se morajo, da je njihovo življenje v njihovih rokah.
Raziskava Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe) je potrdila, da je zdravstveni sistem v Sloveniji ustrezno organiziran, saj je bil v času epidemije dostop do zdravil dobro urejen, dostop do zdravstvenega osebja pa je bil v času epidemije in so ga deloma nadomestile virtualne konzultacije. Več kot 80 % oseb s sladkorno boleznijo želi nadaljevati s posveti v živo, ne na daljavo.
Misli nase, poskrbi zase
Sladkorna bolezen predstavlja za bolnika veliko breme. Posledično vpliva na kakovost njegovega življenja in na življenje njegove družine. Zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen se začne doma, saj lahko sladkorno bolezen tipa 2 v veliki meri preprečimo oziroma odložimo z zdravim načinom življenja.
Omejitev gibanja in spremenjen življenjski slog med epidemijo sta zelo negativno vplivala na zdravstveno stanje bolnikov. 57 % je bilo manj aktivnih, ena tretjina pa je poročala o večjem nihanju krvnega sladkorja. Zato je pomembno, da bolniki prevzamejo nadzor nad sladkorno boleznijo. Z rednim spremljanjem svoje bolezni, z rednimi pregledi pri zdravniku, z doslednim jemanjem zdravil, ustrezno prehrano, rednim gibanjem in neprestanim izobraževanjem lahko svoje življenje živijo bolj kakovostno in dlje, hkrati pa manj obremenjujejo svoje bližnje.
»Misli nase, poskrbi zase,« poudarja Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.
Insulin – medicinski čudež
Letošnje leto je pomembno tudi zaradi 100 obletnice prelomnega odkritja v zgodovini medicine. Maja 1921 sta Frederick G. Banting in Charles H. Best razvila terapevtski insulin, kar je izjemno pomemben mejnik za mnoge bolnike s sladkorno boleznijo po vsem svetu. Za dosežek je Banting leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.
Viri:
https://www.diabetes-zveza.si
https://www.diabetes.si
V SB Novo mesto smo Svetovni dan sladkorne bolezni obeležili v petek, 15. novembra 2019, v sodelovanju osebja Ambulante za sladkorne bolnike, Društva diabetikov Novo mesto in NIJZ. Od 9.00 do 12.00 ure je bila v veznem hodniku v pritličju bolnišnice stojnica, kjer smo bili obiskovalcem na voljo za svetovanje. V sobi za izobraževanje v avli porodnišnice pa smo izvajali screeninge stopal.
