Vsako leto 11. aprila obeležujemo svetovni dan Parkinsonove bolezni. Parkinsonova bolezen je na drugem mestu med nevrodegenarativnimi boleznimi možganov. Je kronična, napredujoča in neozdravljiva bolezen. Prizadene 1% ljudi nad 65 letom starosti. Njen potek je počasen in progresiven, prizadene pa bazalne ganglije, kjer propadajo nevroni črne substance, v kateri se tvori nevrotransmiter dopamin.
Pomanjkanje dopamina se kaže skozi značilno motorno simptomatiko: upočasnjenost gibanja, rigidnost, tresenje v mirovanju, težave pri hoji in drži. Drža obolelega je značilno sklonjena naprej, gibi so počasni, prisotna je mišična otrdelost in težave z ravnotežjem in hojo. Prve znake najpogosteje opazijo svojci, in sicer tresenje rok v mirovanju, ki se poslabša ob vznemirjenju, počasnost gibov in nespretnost pri finih opravilih. Sčasoma bolniki pri hoji podrsavajo, koraki so kratki, včasih se ustavijo in se ne morejo premakniti.
Ob motoričnih simptomih imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo številne nemotorične težave, kot so naprimer motnje voha in okusa, upad kognitivnih sposobnostih, depresija, motnje spanja, psihoze, motnje koncentracije, v kasnejših fazah bolezni tudi demenca.
Zdravljenje bolezni je doživljenjsko, namen je nadomestiti pomanjkanje dopamina v možganih in zmanjševanje simptomov ter lajšanje težav za čim boljšo kakovost življenja.
Za zmanjševanja stresa pri bolnikih in svojcih je pomembno, da poiščejo strokovno pomoč takoj, ko posumijo na bolezen. Bistveno je, da bolezen sprejmejo in sodelujejo v procesu zdravljenja. Bolezen vpliva na vsa področja človekovega delovanja - telesno, čustveno, duševno in socialno področje ter zmanjšuje kakovost življenja.
