10. februar - Mednarodni dan epilepsije
Vsako leto desetega februarja obeležimo
“Mednarodni dan epilepsije”. Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen na svetu. V razvitem svetu najpogosteje zboli starejša populacija, v državah v razvoju pa so najpogostejši bolniki dojenčki in otroci. Gre za heterogeno bolezen z različnimi vzroki in manifestacijami. Mednarodna liga proti epilepsiji (angl.
International League Against Epilepsy, ILEA) jo opredeljuje kot bolezen, za katero je značilna trajna nagnjenost k epileptičnim napadom, z vsemi nevrobiološkimi, kognitivnimi in psihosocialnimi posledicami.
Za definicijo epilepsije velja eden od sledečih pogojev:
- vsaj dva neizzvana epileptična napada v časovnem razmiku več kot 24 ur,
- en neizzvan epileptični napad ter verjetnost ponovnih epileptičnih napadov v naslednjih desetih letih, primerljiva z verjetnostjo ponovnih napadov po dveh neizzvanih epileptičnih napadih (tj. vsaj 60%),
- diagnoza eplileptičnega sindroma (Gomezelj et al., 2018; Fisher et al., 2014).
Vzroki nastanka bolezni in simptomi ter znaki so izrazito raznoliki. Pogosto so ti lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti. Epileptične napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, kjer je motena funkcija možganov v celoti (generalizirani napadi) in na napade, kjer je motena funkcija le dela možganov (žariščni napadi).
Večina napadov se dogodi nenadoma in brez opozorila. Trajajo kratek čas in se prekinejo sami od sebe. Klinično so zelo raznoliki. Oseba ima običajno vedno enake napade, pri nekaterih pa se pojavljajo različne oblike (Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije, 2025).
Epileptični status ali status epilepticus je epileptični napad, ki traja več kot pol ure in ne preneha sam od sebe ali pa ponavljajoči se epileptični napadi, med njimi pa bolnik ne pride k zavesti (Medicinski slovar, 2025).
