Obiski danes
14:30 - 17:00

21. september - Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

21. september - Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence. Več kot 60% vseh bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen. Leta 1907 je Alois Alzheimer opisal bolezen pri 51 letni ženski, ki se ni znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Opazil je tudi motnje govora, poimenovanja in razumevanja. Po štirih in pol letih je umrla. V bolničinih možganih je po smrti opazil značilne spremembe (senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje), za katere je domneval, da so vzrok upadu umskih sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene starejše. Zanjo zboli od 5% do 10% vseh starejših od 65 let. Bolezen se lahko, čeprav precej redkeje, pokaže že pri 50 letih ali celo prej. Le 10% bolnikov je ob pojavu bolezenskih znakov mlajših od 65 let. Z naraščajočo starostjo se hitro povečuje delež bolnikov z demenco. Med 80 in 90 let starimi je bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo 20-45%. Kljub temu visoka starost še ne pomeni, da bo oseba zbolela za Alzheimerjevo boleznijo.

Vzrok Alzheimerjeve bolezni
Znano je, da so v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje. V senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beljakovine beta amiloid, ki je tudi sicer prisotna v zdravih možganih. V živčnih celicah pa se kopičijo v vijačnico zvite nitaste strukture beljakovine tau, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje. Zaradi kopičenja senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj odmirajo živčne celice. Možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g v primerjavi z zdravimi, ki tehtajo 1300 g. Vzrok za nastajanje teh sprememb še ni znan. Alzheimerjeva bolezen ni nalezljiva. Kaže pa, da nezdrav življenjski slog in možganske poškodbe povečajo verjetnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni.

Je bolezen dedna?
Mnenja o tem, kako pogoste so dedne oblike Alzheimerjeve bolezni, se razlikujejo. Nekateri menijo, da ima samo 1% bolnikov dedne oblike bolezni, medtem ko drugi menijo, da je takih bolnikov 5%. Pogosteje se dedujejo oblike bolezni, ki se pokažejo zgodaj, kmalu po 50 letu. Vsekakor so dedne oblike redke. Kadar ima kateri staršev ali celo več družinskih članov Alzheimerjevo bolezen to še ne pomeni, da bodo zboleli tudi otroci.

Potek bolezni
Značilno za Alzheimerjevo bolezen je, da se začne neopazno z motnjami spomina predvsem za sveže dogodke. Napreduje razmeroma počasi, zlasti pri poznem začetku. Možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni. Od začetnih težav do smrti mine od 3 do 20 v povprečju pa od 10 do 15 let. V začetnem stadiju so bolniki še razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, z zbranostjo, s slabšo časovno in krajevno orientacijo itn. Osebe ne sprejemajo bolezenskih težav. Čeprav imajo večje težave s spominom, jih zanikajo. Upirajo se vsaki spremembi, interesni krog se jim oži, sposobnost abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo. Kasneje se pogosto pojavljajo tudi zapleti osnovne bolezni, kot so vznemirjenost, halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir in epileptični napadi. V zadnjem stadiju so bolniki povsem nebogljeni in v celoti odvisni od pomoči okolice, pri zagotavljanju osnovnih življenjskih funkcij in pri zagotavljanju varnosti.
 
Zdravljenje
Alzheimerjeve bolezni še ne moremo ozdraviti. Lahko pa lajšamo nekatere posledice bolezni. Znano je, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v večji meri propadejo tiste živčne celice, ki uporabljajo za prenos informacij acetilholin. Nekatera zdravila (zaviralci acetilholinesteraze kakršni so donepezil, rivastigmin in galantamin) zmanjšajo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholin. Zato se poveča količina razpoložljivega acetilholina v možganih. S tem lahko zadržimo napredovanje bolezni za 6 do 12 mesecev, lahko pa dosežemo tudi začasno izboljšanje. Zdravljenje priporočajo zlasti pri začetnih in srednje napredujočih oblikah bolezni. Kadar bolezen spremljajo izrazita vznemirjenost, depresivnost, blodnjava prepričanja ali halucinacije, so pogosto uspešna zdravila antidepresivi, antipsihotiki in benzodiazepini. Izbira slednjih je zelo široka. Novejša zdravila iz teh skupin povzročajo manj neprijetnih stranskih učinkov. Posamezne študije kažejo, da naj bi se ogroženost zmanjšala ob uporabi protivnetnih učinkovin. Nekateri avtorji priporočajo tudi zdravljenje z izvlečki ginko bilobe, nimodipinom, propentofilinom, selegilinom, vitaminom E in drugimi učinkovinami, vendar niso vse raziskave potrdile učinkovitosti omenjenih snovi. Ob tem moramo upoštevati tudi stranske učinke, ki pogosto niso zanemarljivi. Zdravljenje naj vedno spremlja tudi primeren čuteč odnos do bolnika s spodbujanjem preostalih intelektualnih sposobnosti.

Vir: https://www.spomincica.si/o-demenci/vrste-demence/alzheimerjeva-bolezen/
 
Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci je samostojno, nepridobitno, interdisciplinarno strokovno združenje, katerega primarni namen in cilj je zagotavljanje strokovne in učinkovite pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem ter skrbnikom.
Združenje ima status humanitarne organizacije in status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva.

Spominčica se lahko včlani v mednarodne društvene organizacije s podobnimi nameni in cilji. Prijavlja se na mednarodne razpise in izobraževanja.

Spominčica obvešča širšo javnost o svojem delu z objavljanjem člankov v strokovnem, periodičnem ali dnevnem tisku in preko socialnih omrežij. Na seje lahko vabi novinarje ter organizira tiskovne konference in okrogle mize. Za transparentnost delovanja združenja je odgovoren predsednik Spominčice.

 

 


Hitri dostop do ambulant in oddelkov

Čakalne dobe

Nacionalne čakalne dobe
čakalne dobe v bolnišnicah v Sloveniji
Naše čakalne dobe
čakalne dobe v naši bolnišnici
STATISTIKA V LETU 2018
393
postelj
21.631
bolnikov
81,70 %
zasedenost postelj
5,37dneva
povprečna ležalna doba
193.052
obiskov
15.399
operacij
1.280
porodov
 © Splošna bolnišnica Novo mesto 2018. Vse pravice pridržane.
Pravno obvestilo | Politika zasebnosti | Piškotki